Organizatorji pa so poskrbeli za ustrezno zamenjavo. Na Cvičkariji v Ljubljani bo tako nastopil Vlado Kreslin in Mali bogovi.

Vsem oboževalcem skupine Dan D se organizator iskreno opravičuje, vendar so zdravstvene razmere nepremostljive.

Posebna akcija: Kupiš 4, dobiš 5!

Na fotografiji  Cvičkova princesa Martina Baškovič na cvičkovi stojnici pred študentkim domom Litostroj.

AKCIJA!  Od 19.00-22.00:

1l vina- 5€

3+1 pivo – 6€

Na zdravje!

Prijave lahko oddate Mitji Simončiču na e-mail: mitja.simoncic@drustvo-dns.si.

Točni odhodi bodo objavljeni naknadno.

Prijave na Infotočki DNŠ (v Situli), obvezno z vstopnico.

Že imaš svojo Always Cvičk nalepko?:)

V svoji predstavitvi pravi: “…Vendar pa moje poslanstvo cvičkove princese, ne pomeni kampanijo za pitje alkohola. Gre za promoviranje tradicionalnega in edinstvenega produkta Dolenjske – cvička za njegov dvig kulture pitja, za turistične produkte, kjer združimo lepo pokrajino s prijaznimi ljudmi, ki vabijo v svoje zidanice in hramčke. To je nova oblika turizma v zidanicah, ki z vsem tem omogoča , predvsem s tradicionalno kulinariko, nove razsežnosti in domačo ponudbo, ki jo turisti najbolj cenijo in iščejo. Tako moje poslanstvo ni ozko gledano in usmerjeno le na cviček. Dejansko se imam za predstavnico celotne Dolenjske, saj je zgodba o cvičku, zgodba nas – Dolenjcev. V tem vidim naš razcvet in preboj Dolenjske preko turizma, da se odpremo in delimo svoje lepote z drugimi.”

Več si lahko preberete na spletni strani: http://princesa.cvicek.si/.

PIHALNI ORKESTER OBČINE ŠENTJERNEJ

Pihalni orkester Občine Šentjernej je eden izmed pomembnejših soustvarjalvec kulturnega dogajanja v Šentjerneju, saj je po številu članov med večjimi društvi, aktiven pa je skozi celo leto. Šestdeset članski kolektiv je sestavljen iz več generacij. Najšteviljčnejši so mlajši člani, ki so si glasbeno znanje pridobili v glasbeni šoli oziroma večji del njih glasbeno šolo še obiskuje. Korenine orkestra segajo tja v leto 1911, ko je takratni šentjernejski župnik Anton Lesnjak skupaj z nekaj veljaki sklenik, da naredi konec šopirjenju kostanjeviške meščanske godbe. V tem času je dpživel veliko vzopnov in tudi nekaj padcev, leta 2008 pa je orkester začel sodelovati z uveljavljenim dirigentom Mirom Sajetom, najprej projektno, kasneje, po prvem koncertu, pa se je odločil ostati z orkestrom daljše obdobje. Tako je orkester še bolj napredoval v kvaliteti izvajanja skladb in se maja 2010 udeležil državnega tekmovanja v 2. težavnostni stopnji, kjer je osvojil zlato plaketo s pohvalo, poleg tega pa postal tudi absolutni zmagovalec tekmovanja. Seveda se orkester ne namerava ustaviti na tej stopnji, saj je potencial orkestra velik in lahko doseže še bistveno več, če mu bo le naklonjena tudi lokalna skupnost in ga bo materialno podpirala. V današnjih časih samo z voljo pač ne gre. Zlasti člani to upravičeno pričakujejo, ker v letu 2011 orkester praznuje častitljivih 100 let obstoja in temu priemrno potekajo tudi prireditve in pripravlja se jubileju primerno praznovanje.

http://www.drustvo-posentjernej.si/index.html

MAŽORETNI KLUB TAKT NOVO MESTO

Mažoretni klub Takt Novo mesto je prvi mažoretni klub v Novem mestu. Ustanovljen je bil decembra 2006 na pobudo štirih mentoric: Tanje Jevnikar, Teje Širec, Katje Selevšek in Aide Murćehajić. Z delovanjem je klub začel februarja 2007, ko so prve članice začele trenirati v eni izmed novomeških telovadnic. Klub trenutno šteje 56 članic, ki pridno vadijo v treh starostnih skupinah. Med pomembnejšimi nastopi je udeležba na VII. državnem prvenstvu MTZS v Novi Gorici, kjer sta dve članici kljub močni konkurenci prepričali sodnike in osvojili zlato medaljo in nastop na VIII. državnem prvenstvu MTZS v Radečah, kjer sta obe skupini v svojih kategorijah zasedli odlično tretje mesto.

http://www.mazoretniklubtaktnovomesto.com/

FOLKLORNA SKUPINA PLAMEN

Folklorna skupina Plamen je bila ustanovljena leta 1999 v Škocjanu na Dolenjskem. Zaščitni znak skupine so dolenjski plesi, stkani v splete, ki jih pripravljajo priznani strokovnjaki s področja slovenskega ljudskega izročila. Poleg različnih postavitev spletov z Dolenjske pleše skupina tudi plese s Štajerske, Goričkega… Prav tako je skupina znana po ubrani ljudski pesmi.

S svojimi živahnimi in pestrimi nastopi je skupina poleg domačega poslušalstva v Sloveniji osvojila že tudi občinstvo izven meja domovine, v Franciji, Avstriji, Italiji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, rada pa se odzove tudi drugim vabilom. Za svoje delo in prispevek k ohranjanju kulture domačega okolja je bila skupina že večkrat nagrajena. V letu 2010 je skupina praznovala 10-letnico delovanja.

Vse pomembnejše nastope in več o delovanju skupine najdete na naši spletni strani. Naj omenim, da je naša folklorna skupina Plamen na Študentskih cvičkarijah nastopala že vrsto let (2000-2007).

http://www.plamen-skocjan.si/folklorna/index.html

V okviru popoldanskega programa bodo potekale tudi: predstavitve vinogradnikov in degustacije najboljših cvičkov Dolenjske, kulinarična doživetja izpod rok aktivov kmečkih žena, rokodelske mojstrovine, predstavitev kulturne in turistične ponudbe Dolenjske in še in še…

Za prijetno glasbeno vzdušje pa bodo poskrbeli:

PRIMOŽ TURK IN SKRAJNEŽI

Kot je razvidno iz marsikatere njegove skladbice, je kantavtor, prihajajoč iz prešernih gozdov na južnem robu Slovenije. Piše pesmi, igra kitaro in, seveda, prepeva; to kombinacijo pa sam najraje poimenuje kar-avtor iz kante. Njegove pesmi so predvsem naravovarstvene, družbenokritične, ljubezenske,… in nasploh življenjske. Vsaki od njih želi pridihniti kanček humorja in obilico čustev, besedilo pa vedno nosi ključno sporočilo, ki se mnogokrat skriva v ironičnem, grotesknem ozadju.

Trinajst od njih je skupaj s čredo odličnih glasbenikov spravil na svojo prvo zgoščenko z naslovom »S stoenko v kurbarijo«, ki je izšla v maju 2008, na uvodno pesem pa smo z novomeško ekipo Pig destroyer posneli tudi videospot.

Pesmi so zaigrane v county-blues stilu s kančkom etno priokusa, kar pa za slovensko glasbeno sceno ni ravno značilno. Zvrst njegove glasbe bi lahko primerjali z marsikom in hkrati z nikomer, vsekakor pa se močno tepe z večino od »modernih« izvajalcev-

Na koncertih glasbo izvaja s spremljevalnim bendom Skrajneži  (Damir Jazbec-orglice, Uroš Bon-bobni, Peter Jenič-bas, Sašo Balovski-harmonika ter Domen Štritof-električna kitara), s katerim pripravlja tudi svojo drugo ploščo, ki bo izšla tekom leta 2011.

http://www.primozturk.si/

BRENCL BANDA

Brencl banda je popestrila slovensko glasbeno sceno s svojo novo zgoščenko, ki nosi naslov Zemljin ples. Na plošči je štirinajst avtorskih skladb za katere je glasbo in besedilo, z izjemo Lubca moja, ki ima ljudsko besedilo, napisal kitarist in komponist Andrej Boštjančič Ruda.

Plošča Zemljin ples je zgodba potegnjena iz korenin, ki so vsajene v slike naše preteklosti. Kot nekaj, kar nas preganja, nam ne da miru, a je vseeno tako sladko, da, ko enkrat slišimo, ne moremo pozabiti. S svojim nežno surovim vrtincem zvokov nam spodnese tla pod nogami in nas povzdigne v čutna obdobja, ki lebdijo nekje med zemljo in nebom, neskončnim domom svobode.

Brencl banda so: Polona Žalec-violina in vokal, Rok Šinkovec-harmonika in vokal, Matija Krivec-kontrabas in vokal, Andrej Boštjančič-kitara in vokal

Čeprav uporabljajo povsem običajne glasbene inštrumente in vokale, so oblikovali povsem originalen zvok. Njihova slovanska krila jih nosijo po svetu glasbe različnih narodov, ki skozi svoje ritme in melodije pojejo v en skupen glas o sreči, žalosti in brezčasju.

Avtorska glasba zasedbe Brencl bande je nastala pod vplivom navdušenja nad ljudskim izročilom iz različnih koncev sveta, predvsem pa s seboj nosi močan slovanski duh in deluje, kot da je del njenega izročila, kot da bi nastala na podlagi notnih zapisov ljudskih viž s podstrešja. Brencl banda je nastala v Bistrici ob Sotli. Sam kraj ima bogato glasbeno tradicijo. Brencl banda pa je v samem kraju in tudi na širšem lokalnem območju dvignila nivo tovrstne glasbe mnogo višje, tako na sami izvedbeni ravni kot tudi v smislu aranžmajev in avtorskega pristopa k glasbi. Čeprav je glasba avtorska, vsebuje veliko elementov ljudske glasbe. Ima pečat, ki ji ga daje izpovedna moč avtorja, obenem pa zaradi ljudske igrivosti deluje univerzalno.

www.brenclbanda.com