Cvičkarija navdušuje

Tale Cvičkarija ima pa res srečo. Kamorkoli pride jo sprejmejo, se nad njo navdušujejo in ji vzklikajo v pozdrav. No, tako je bilo tudi v Novem mestu …

Popoldne se je prikazala in se takoj podala na širjenje svojega poslanstva. Ljudje so se ji dobrikali in nasmihali, uživali njene sadove, klepetali in se družili. Z vonjem Dolenjske, ki je bil v zraku, sta pletla niti, prijateljske in dobre, zaljubljene iskrice med mladimi, starejšimi, vsemi. Ko je sonce zatonilo, se je družba razširila, napolnila in zgostila. Cvičkarija mi je prišepnila, da ne ve, če ima dovolj dolge roke, da bi vse objela. Pa vendar jih je. Skupaj so skakali, se vrteli in plesali, vmes se malo pogostili, ampak nikoli zamudili kakšnega novega glasbenega mojstra, ki je poskrbel za izvrstno melodijo k odličnemu vzdušju in izjemni zabavi.

Cvetka Dolenc